MLEKO
Prvo nekaj dejstev o mleku živalskega izvora. Vse več raziskav kaže, da je takšno (kravje) mleko škodljivo zdravju (človeku). Vsesplošno sprejeto prepričanje, da je mleko odličen vir kalcija so postavile na glavo raziskave, ki ugotavljajo prav obratno. Obstajajo povezave med količino mleka, ki ga določena država konzumira leto in količino obolenj kosti, ki jih taista država beleži na letni ravni. Države z najmanjšim vnosom mleka imajo tudi najnižjo raven količine obolelih za osteoporozo – med njimi je tudi Kitajska.
Druga plat industrializacije
Del industrializacije prehrambene industrije se kaže tudi na kakovosti mleka. V mleku so našli rastne hormone in antibiotike, ker z njimi na farmah hranijo krave mlekarice. Rastni hormon rBGH se v želji po večjem zaslužku dodaja k prehrani krav mlekaric zato, ker povečuje količino proizvedenega mleka. Prav ta hormon v človeškem telesu povzroča povečanje nivoja hormona IG-1. Tako stanje krvne slike znanstveniki povezujejo z rastjo rakavih celic.
Kakšne so alternative?
Namesto kravjega mleka je bolje uživati rastlinske alternative. Raziskava, ki je ugotavljala povezavo med uživanjem kravjega mleka in osteoporozo, je ugotovila, da so rastlinski viri kalcija veliko boljši za človeka. Telo namreč kalcij veliko lažje absorbira iz rastlinske hrane.
Namesto mleka živalskega izvora se lahko kupi rastlinsko mleko, katero je pravzaprav v večini primerov poimenovano kot “napitek” (rastlin se namreč ne molze :)). Lahko jih tudi naredite sami. Na voljo so lešnikovo, kokosovo, mandljevo, sojino, riževo, ovseno in kamutovo mleko. Obstaja tudi riževa, kokosovo in sojina smetana za kuhanje, najdemo pa tudi sojine jogurte. Velika je tudi ponudba alternativnih sirov – poleg vseh vrst tofuja lahko kupimo tudi sir, ki se stopi na pici ali lazanji.
(vir: Slovensko vegansko društvo)
Kalcij
Kravje mleko, sir in ostali mlečni izdelki so oglaševani kot bogat vir kalcija, ki je rešitev za krhke kosti. Vendar mlečni izdelki lahko naredijo več škode kot koristi (priporočam branje knjige Kitajska študija, v kateri so večinoma izpostavljene mlečne beljakovine).
Ljudje, ki uživajo mlečne izdelke, ohranijo manj kalcija kot tisti, ki so ga dobili iz zelenjave.
Pravzaprav je na Harvard Nurses’ Health Study študija pokazala, da tisti, ki uživajo dva ali več kozarcev mleka na dan, imajo večje tveganje za zlom kolkov in v rokah od tistih, ki so pili enega ali manj kozarcev mleka na dan. Če želiš ohraniti kalcij, ki ga porabiš, poskusi te veganske vire, ki bodo tvoje kosti okrepile in ne oslabele, kot to počnejo mlečni izdelki:
O sami industriji mleka in mlečnih izdelkov sem že napisala v kategoriji “Rastlinski ‘mlečni’ izdelki“, kjer si lahko o tem več prebereš.
Najraje kupujem riževo mleko v Hoferju, saj je cenovno najugodneje in tudi biološko je (stane 1,30€, ostala nesojina so ponavadi od 2,00€ naprej). Sem ga tudi sama delala, a je to kar velika packarija. Ker pa moj fant ni vegan (niti vegetarijanec) in ker si lahko včasih v trenutku zamisli, da bi pa on npr. müsli jedel, potrebuje mleko. Ko sama delam mleko, že vnaprej vem kaj bom delala oz. jedla, da ga potrebujem. V hladilniku takšno zdrži do 5 dni, medtem ko kupljeno (še zaprto!) tudi več mesecev ali celo leto, dve. Tako da je za vsak slučaj zmeraj zaloga riževega mleka. Drugače sta meni naljubša mandljevo in kokosovo mleko. Ta dva skoraj zmeraj naredim sama, saj se za liter cena giblje okrog 3,00€. Najenostavneje je pa pripraviti ovseno mleko.
V kolikor te zanima priprava mleka oz. napitka (kar najbolj priporočam, saj tako najbolj veš kaj mu je vse dodano in kakšno je razmerje), so tukaj recepti (ob kliku na odebeljeno vrsto napitka se bo odprla spletna stran z receptom):
Druga plat industrializacije
Del industrializacije prehrambene industrije se kaže tudi na kakovosti mleka. V mleku so našli rastne hormone in antibiotike, ker z njimi na farmah hranijo krave mlekarice. Rastni hormon rBGH se v želji po večjem zaslužku dodaja k prehrani krav mlekaric zato, ker povečuje količino proizvedenega mleka. Prav ta hormon v človeškem telesu povzroča povečanje nivoja hormona IG-1. Tako stanje krvne slike znanstveniki povezujejo z rastjo rakavih celic.
Kakšne so alternative?
Namesto kravjega mleka je bolje uživati rastlinske alternative. Raziskava, ki je ugotavljala povezavo med uživanjem kravjega mleka in osteoporozo, je ugotovila, da so rastlinski viri kalcija veliko boljši za človeka. Telo namreč kalcij veliko lažje absorbira iz rastlinske hrane.
Namesto mleka živalskega izvora se lahko kupi rastlinsko mleko, katero je pravzaprav v večini primerov poimenovano kot “napitek” (rastlin se namreč ne molze :)). Lahko jih tudi naredite sami. Na voljo so lešnikovo, kokosovo, mandljevo, sojino, riževo, ovseno in kamutovo mleko. Obstaja tudi riževa, kokosovo in sojina smetana za kuhanje, najdemo pa tudi sojine jogurte. Velika je tudi ponudba alternativnih sirov – poleg vseh vrst tofuja lahko kupimo tudi sir, ki se stopi na pici ali lazanji.
(vir: Slovensko vegansko društvo)
Kalcij
Kravje mleko, sir in ostali mlečni izdelki so oglaševani kot bogat vir kalcija, ki je rešitev za krhke kosti. Vendar mlečni izdelki lahko naredijo več škode kot koristi (priporočam branje knjige Kitajska študija, v kateri so večinoma izpostavljene mlečne beljakovine).
Ljudje, ki uživajo mlečne izdelke, ohranijo manj kalcija kot tisti, ki so ga dobili iz zelenjave.
Pravzaprav je na Harvard Nurses’ Health Study študija pokazala, da tisti, ki uživajo dva ali več kozarcev mleka na dan, imajo večje tveganje za zlom kolkov in v rokah od tistih, ki so pili enega ali manj kozarcev mleka na dan. Če želiš ohraniti kalcij, ki ga porabiš, poskusi te veganske vire, ki bodo tvoje kosti okrepile in ne oslabele, kot to počnejo mlečni izdelki:
- fižol očar (ang. black-eyed peas)
- sezam
- ohrovt
- zelenje repe
- morska trava
- bel fižol
- melasa
- obogaten pomarančni sok
- čvrst tofu
- nekatera rastlinska mleka pravtako vsebujejo kalcij
O sami industriji mleka in mlečnih izdelkov sem že napisala v kategoriji “Rastlinski ‘mlečni’ izdelki“, kjer si lahko o tem več prebereš.
Najraje kupujem riževo mleko v Hoferju, saj je cenovno najugodneje in tudi biološko je (stane 1,30€, ostala nesojina so ponavadi od 2,00€ naprej). Sem ga tudi sama delala, a je to kar velika packarija. Ker pa moj fant ni vegan (niti vegetarijanec) in ker si lahko včasih v trenutku zamisli, da bi pa on npr. müsli jedel, potrebuje mleko. Ko sama delam mleko, že vnaprej vem kaj bom delala oz. jedla, da ga potrebujem. V hladilniku takšno zdrži do 5 dni, medtem ko kupljeno (še zaprto!) tudi več mesecev ali celo leto, dve. Tako da je za vsak slučaj zmeraj zaloga riževega mleka. Drugače sta meni naljubša mandljevo in kokosovo mleko. Ta dva skoraj zmeraj naredim sama, saj se za liter cena giblje okrog 3,00€. Najenostavneje je pa pripraviti ovseno mleko.
V kolikor te zanima priprava mleka oz. napitka (kar najbolj priporočam, saj tako najbolj veš kaj mu je vse dodano in kakšno je razmerje), so tukaj recepti (ob kliku na odebeljeno vrsto napitka se bo odprla spletna stran z receptom):
- mandljevo: priporočam, da mandlje zmiksaš brez lupinice, saj mleko ne bo belkaste barve pa še okus je nekoliko grenkejši. Po tem, ko jih namakaš čez noč, če ta lupinica ni toliko nabreknila, da jo lahko enostavno odstraniš, daj mandlje za nekaj časa v vrelo vodo. Takrat pa bo lupinica nabreknila in se jo da enostavno odstraniti. Iz teh mandljev še isti dan naredi mleko, saj se lahko kar kmalu pokvarijo. Še posebej, če so biološki. Iz ostankov mletih mandljev spečem ovseno-mandljeve kekse.
- kokosovo: zraven ponavadi dodam še kokosovo vodo (po okusu, ne cele količine, ki je v tetra paku :)), da ga naravno in pristno sladkam. Ko mi precejeni kokosovi kosmiči ostanejo, iz njih naredim kakšno pecivo.
- riževo: precejen riž pojem za zajtrk ali večerjo. Če mu dodam še sladkor, imam mlečni riž. :)
- sojino: tega zelo malo uporabljam, ker sojo ponekod gensko spreminjajo. Zato, če že, kupim biološko predelano. Je pa sojino mleko v trgovinah tudi najceneje (Hofer ga ima za nekoliko več kot 1€. Tudi biološko je).
- ovseno: tudi tukaj porabim precejen oves, in sicer običajno za piškote.